Ste tukajSBL
  |  Prijava
 Prvi SBL
Skrči

Slovenski biografski leksikon (SBL) je začel izhajati leta 1922 (geslovnik) oziroma 1925 (prvi zvezek) na temelju stoletne biografske tradicije. Prva obsežnejša biografska dela o pomembnih Slovencih — nekritična in v slavilnem duhu — so namreč izšla v nemškem jeziku v dvajsetih letih 19. stoletja (biografiji o Žigi Zoisu, 1920 in Valentinu Vodniku, 1924). Biografske delo se je nato nadaljevalo in krepilo. Prvo pomembno biografsko enciklopedično delo, ki je vključevalo tudi biografije ustvarjalnih Slovencev, je bil Biografski leksikon Avstrijskega cesarstva (1856–91), ki ga je urejal v Ljubljani rojeni leksikograf Konstantin Wurzbach vitez Tannenberg. Proti koncu 19. stoletja je del slovenske biografike dobil poteze znanstvenih študij. Več kot 50 slovenskih ustvarjalcev, predvsem pesnikov in pisateljev, je dobilo kratke, vendar zgledne biografije izpod peresa Frana Levca. Nastala je tudi cela vrsta monografskih, tudi znanstvenih biografij (npr. deli Matije Murka o Franu Miklošiču in Vatroslavu Oblaku).

Ker pobude za oživitev že v Avstroogrski načrtovane in zaradi prve svetovne vojne odložene »jugoslovanske« enciklopedije, niso rodile sadov, je Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, vsestranski ustvarjalec in humanist, dal pobudo za slovenski konverzacijski leksikon. Po posvetovanju se je oblikoval predlog, da bi najprej pripravili Slovenski biografski leksikon, ki bi mu nato sledil še Slovenski realni leksikon. Začelo se je konkretno delo. 1922 je poleg geslovnika in vzorčnih člankov izšlo tudi več člankov, v katerih je bil predstavljen bistveni namen leksikona: »… opisati življenje in delo ljudi, ki so znanosti, kulturi in narodovemu razvoju sploh kaj tehtnega prispevali od daljnih do današnjih dni … tj. zanesljivo podati bistvena biografska in bibliografska dejstva, važnejšo literaturo in jedrnato oceno ustvarjalnega opusa, kjer je že možna«. Po sedemdesetletnem izhajanju je 1991 izšel zadnji zvezek leksikona, ki ga skupaj sestavlja 15 zvezkov v štirih knjigah in vsebuje 5.031 člankov, v katerih je predstavljeno življenje in delo približno 5.500 slovenskih in s slovenstvom povezanih neslovenskih osebnosti.

Martin Grum

Povzeto po M. Grum: Slovenski biografski leksikon: od Zadružne gospodarske banke do Slovenske akademije znanosti in umetnosti.— V: Sedemdeset let Biblioteke Slovenska akademije znanosti in umetnosti, 2008, str. 271-280.

 Novi SBL
Skrči

Na ZRC SAZU in SAZU že nekaj časa razmišljamo o novem Slovenskem biografskem leksikonu. Ustanovljena sta bila uredniški odbor in strokovni svet, krešejo se misli o številu in oblikah novih biografskih gesel, o izdelavi predloga geslovnika, o bodočih avtorjih in dolgotrajnem, zamudnem in natančnem redaktorskem delu ožje strokovne ekipe, ne nazadnje pa tudi o za izpeljavo tega zahtevnega projekta nujno potrebnih finančnih sredstvih.